Piše se 7. januar. Ura je sedem minut do sedmih. Jutranji mrak se noče umakniti bledici svežega jutra novega zimskega dne. Trbovlje bi morale spati, a okoli Doma svobode temu niti slučajno ni tako. V kolikor meščani tistega dela mesta še niso pregnali novoletnega mačka, to zdaj počenja organizacijski komite Knap traila, z ostrimi komadi Iron Maiden, ki na ves glas besnijo iz zvočnikov ter ogrevajo ozračje pred štartom najdaljše razdalje vnovič oživelega teka. Zbrani na štartu mačka zagotovo nimajo več, tudi zebe jih ne, osredotočeni so, da se spoprimejo z več kot 50 kilometrsko razdaljo razgibanega traila po okoliških hribih in dolinah. Kot skorajšnji beli dan je jasno, da so izvrstno pripravljeni, tako kondicijsko, kot mentalno. Drugače jih ne bi bilo tukaj. Starejši in izkušenejši tekaški mački se na štartni črti spominjajo prvih izvedb tega teka, ‘ko so bile zime še zime’ in je bilo na štartu tudi do petnajst stopinj manj, kot je na to jutro. Takrat se je čaj, ki si ga dotočil na okrepčevalnicah, v bidonih hladil s svetlobno hitrostjo, vode pa se sploh ni splačalo jemati s seboj, saj je sproti zmrzovala. To jutro se živo srebro giblje nekje okoli nule. Da, topla fronta, ki se je v začetku letošnjega leta potikala po naših krajih, je to jutro naredila precej prijazno, skorajda jesensko. Precej drugačno od pričakovanega, kar je mogoče začutiti tudi med tekači, ki so v toplih prostorih, blizu štarta prekladali svojo opremo in se spraševali, kako naj se oblečejo za prvo letošnjo trail tekmo. Dolge pajkice ali ¾ pajkice? Rokavice? Kakšne? Debele ali tanjše? Kapo ali trak? Palice? Da ali ne? Nogavice iz merino volne? Buf, itak. Masko, kot v času korone? Ko jo j*be. Koliko slojev za zgornji del športnega telesca? Zdaj je resda še malce mraz, no, čez dve uri, ko se bodo mašine ogrele, bo povsem drugače. Vetrovka, brezrokavnik ali softshell jakna, za vsak primer? Kdaj vse dati v tekaški nahrbtnik? Sploh vzeti tekaški nahrbtnik, glede na to, da so okrepčevalnice logistično precej dobro postavljene? Kaj sploh pravijo pravila Knap traila? In kaj zdrava pamet? Na štartnem prostoru vrvi in tekače je kar težko spraviti za štartno črto. Ko so vsi tam in smo kakšno minuto ali dve oddaljeni od odštevanja, med organizacijskim komitejem zakrožijo vprašanja, koliko časa misliš, da bo potreboval prvi, prva? Kakšna je trenutna pripravljenost tekačev in tekačic? So še zimsko dremavi ali so že pripravljeni na bitke po strmih spustih in vzponih? Štartna lista ponuja imena, ki nam bodo v naslednjih urah nedvomno podala točne odgovore na naša vprašanja. Štart teka na 50 kilometrov potrdi, da bo šlo hitro, zelo hitro. Dekleta in fantje se teka ne lotijo prav nič dremavo ali zimsko. Občutek je popolnoma enak tistemu, s pomladih, poletnih in jesenskih tekov, ki veljajo za osrednje v tekaški sezoni. Ko nam iz vidnega polja izgine še zadnji tekač se nekateri med seboj spogledamo in se dokončno vprašamo - Ali zdaj, po ta novem tekaška sezona traja celo leto?

Dejanski konec zimske tekaške sieste?

Tudi preostala dva štarta prve letošnje trail dirke sta izzvala podobna razmišljanja. Tekmovalci in tekmovalke so štartali brezkompromisno hitro. Z letala je bilo videti, da so, tako tisti najhitrejši, pa tudi preostali, pridno trenirali tudi po Ljubljanskem maratonu, ki je vsako leto veljal za nekakšen neuradni zaključek tekaške sezone. Po njem naj bi, tudi po nasvetu številnih tekaških trenerjev, sledila tekaška pavza in spust intenzivnosti ter nekakšna zimska tekaška siesta. No, tile trail tekači, ki so se na razprodanem Knap trailu zagnali proti Kalu, Sveti Planini, Čemšeniški planini in še kam, so te nasvete gladko preslišali. Več kot očitno so redno trenirali na hladnem zraku, kljub krajšim dnevom, jutranji zmrzali, večernem ivju, sneženju, dežju s snegom, hladnim vetrovom, ledenim podlagam, mokrim nogavicam … Kot kaže se je z leti precej spremenilo dojemanje kaj je tekaška sezona in koliko časa traja. Tudi zaradi opreme, ki iz leta v leto napreduje in omogoča gibanje in tek v nekoliko ostrejših razmerah. Prilagodili so se materiali, izboljšala zračnost in toplota le - teh, optimiziral oprijem obutve, napredovala zaščita najbolj izpostavljenih delov telesa ter tudi sama teža in logistično rokovanje pri nameščanju, oblačenju vsega, kar je zimsko.

Ob tem je treba seveda upoštevati tudi osebne razloge tekačev, zakaj ne popuščati tudi pozimi, ko bi morali počivat. Strnemo jih lahko v naslednje argumente. Marsikateri med njimi je dani tek izkoristil kot za pripravo na daljše spomladanske ultre, ki so bile na sporedu. Knap trailu so precej kmalu sledile tudi druge vzdržljivostne tekaške razdalje, na katerih je prav tako šlo na nož in na katerih so se dosegali za ta čas zavidljivi rezultati. Pregovorno so tekme najboljši trening in tega pravila se, kot kaže, drži čedalje več ljudi. Piljenju pripravljenosti lahko dodamo osebne izzive. Tekači, ki niso najhitrejši, vseeno pa gre še vedno za presneto hitre trail borce, so se na pot podali z vprašanjem, kje smo s formo, kako se njihovo telo odziva na hitrejše obrate v hladnejših razmerah. Nekateri so se spraševali ali sploh zmorejo, nekateri so želeli spoznati strmine zasavskih kucljev in se primerjati s prijatelji, tekmeci. Nekateri pa so enostavno težko pri miru in jih takšne prireditve spravijo od doma ne glede na leti čas in ostale zunanje okoliščine.

Trend ali način življenja?

Za nekatere tekače zagotovo. Rekel bi, da predvsem za tiste, ki se identificirajo s trail in ultra tekom in teh je iz leta v leto več. Tek je nam je kot kaže tako zelo zlezel pod kožo, da se je ta primerno odebelila in kot takšna kljubuje tudi ostrejšim zimskim razmeram. V zakup z veseljem jemljemo vse spremljajoče pritikline kot so povečana odpornost, prav takšna vzdržljivost, občutke in spoznanja, ki jih lahko užiješ in spoznaš le v peklenskem mrazu, ki ti navija uhlje, če le ti niso dosledno zaščiteni s toplim pokrivalom.

Naraščanju priljubljenosti teka pozimi se pozna tudi po številnih zimskih prireditvah. Tistim klasičnim se iz leta v leto dodajajo nove in nove. Zdaj tudi pozimi zdaj težko najdeš vikend brez tekme, tako kratke, kot tudi kakšne daljše vzdržljivostne preizkušnje. Ob tem je opazen tudi odziv med proizvajalci tekaške opreme. Odsevni elementi postajajo del obvezne opreme zimskih oblačil. Za boljšo vidnost in večjo varnost. Vibram podplati so sestavni del vse več trail čevljev. Za boljši oprijem in manj zdrsev. Merino volna vse pogosteje boža našo kožo. Ker jo je tako fino nositi, ko se shladi in mraz nagovori s prav nič prijaznimi toni. Čelne svetilke so vedno bolj zanesljive in trajne. 

Ko je na cilj letošnjega Knap traila pritekel prvi tekač z najdaljše razdalje, no najhitrejši trije, je bili organizacijski komite, prvič tisti dan, sklepčen. Čase, ko jo jih dosegli, bo težko premagati in bi jih bilo težko premagati, tudi če bi taisto prireditev delali, denimo meseca maja. Ni pa nemogoče, sploh ne glede na voljni moment trail teka v naših življenjih ter navade tekačic in tekačev. Navade, ki odsevajo predanost, vztrajnost, nagib k premikanju meja lastnih meja ter občega veselja do življenja.